Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je prvi dan svojega mandata preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na podporo Izraelu in opredelitev antisemitizma. Mamdani je razveljavil odločitev o sprejetju delovne definicije antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA) ter odpravil prepoved sodelovanja mestnih agencij v gibanju BDS (bojkot, umik investicij in sankcije), ki je nastrojeno proti izraelski politiki. S tem je neposredno izničil prizadevanja odhajajočega župana Adamsa, ki je te ukrepe sprejel tik pred koncem mandata. Mamdani je ob podpisu novih ukazov poudaril, da bo delovanje njegove administracije usmerjeno predvsem v reševanje stanovanjske problematike v mestu. Njegove poteze so sprožile burne odzive, saj je Adams ukrepe uvedel z namenom preprečevanja diskriminacije Izraela in oseb, povezanih z njim. Mamdani, ki je v preteklosti napovedoval celo možnost aretacije izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na podlagi mednarodnega prava, je s temi dejstvi potrdil korenit zasuk v zunanji in notranji politiki največjega ameriškega mesta.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Napad, ki so ga izvedli trije brezpilotni letalniki, je zadel lokalno kavarno in hotel med novoletnim praznovanjem. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda je eden od dronov nosil vnetljivo mešanico, ki je povzročila obsežen požar. Med žrtvami naj bi bil tudi otrok, število mrtvih pa se po nekaterih poročilih utegne povzpeti na 27. Kijev je navedbe o napadu na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaške objekte in energetsko infrastrukturo. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani poročali o obsežnih napadih z droni na novoletno noč; Rusija naj bi nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, medtem ko Moskva trdi, da je decembra skupno sestrelila več kot 4300 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napetosti se stopnjujejo tudi na diplomatskem področju. Ameriški obveščevalni viri so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina v njegovi rezidenci, kar je potrdil tudi Donald Trump. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta in opozoril, da Ukrajina kljub napredku v pogajanjih ne bo sprejela šibkega mirovnega sporazuma.

Novoletna praznovanja v vasi Horli v zasedeni regiji Herson se so sprevrgla v tragedijo, ko je ukrajinski napad z droni na kavarno in hotel zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so napad označile za namerno dejanje terorizma proti civilistom, medtem ko je ukrajinska stran obtožbe o ciljanju civilnih objektov zavrnila in poudarila, da njihove sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, saj sta obe strani v novoletnem obdobju izvedli obsežne napade; Rusija je nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Incident resno ogroža trenutna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike, saj Moskva incident izkorišča za utrjevanje svoje retorike o nezanesljivosti Kijeva. Kljub temu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru optimistično dejal, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a hkrati opozoril, da ne bo pristal na pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. V ozadju diplomatskih trenj je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina z dronom, kar je podprl tudi predsednik Donald Trump z javno kritiko ruske strani, češ da prav Moskva ovira pot do miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru narodu ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer se spopadi bližajo četrtemu letu trajanja. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in domači javnosti, je vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu. Putin je pohvalil ruske oborožene sile in poudaril, da bo Rusija dosegla vse svoje cilje, bodisi z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi, kljub stopnjevanju napetosti in sankcijam. Medtem ko je Putin nagovarjal narod, se je Rusija soočila z novimi napadi ukrajinskih dronov. Po navedbah moskovskega župana Sergeja Sobjanina je zračna obramba nad prestolnico sestrelila pet dronov, medtem ko poročila iz Hersona navajajo, da je ukrajinski napad na novoletno praznovanje zahteval najmanj 24 žrtev. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump v uvodniku za New York Post kritiziral Putina in njegove navedbe o napadih na predsedniško rezidenco označil za neutemeljene, s čimer je dodatno ohladil pričakovanja o hitrem mirovnem sporazumu. Ameriški varnostni uradniki so prav tako zavrnili trditve Kremlja, da je Kijev poskušal izvesti atentat na ruskega voditelja.

Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek, 2. januarja 2026, prizadel južno mehiško zvezno državo Guerrero in povzročil preplah v prestolnici Mexico City. Po podatkih Nemškega raziskovalnega centra za geoznanosti (GFZ) in lokalnih poročilih je bilo žarišče potresa v zvezni državi Guerrero, tresenje tal pa so močno čutili tudi v več sto kilometrov oddaljenem glavnem mestu. Zaradi potresa so iz stavb v prestolnici evakuirali številne prebivalce, med njimi tudi predsednico Claudie Sheinbaum, ki je morala prekiniti svojo redno jutranjo tiskovno konferenco. Prva poročila s terena navajajo, da so v Mexico Cityju nekatere zgradbe utrpele poškodbe, vendar o morebitnih smrtnih žrtvah za zdaj še ne poročajo. Mehiške oblasti so nemudoma sprožile varnostne protokole in začele s pregledom kritične infrastrukture v najbolj prizadetih regijah. Prebivalce so pozvali k previdnosti zaradi možnosti popotresnih sunkov, ki običajno sledijo tako močnim seizmičnim dogodkom. Mehika se sicer nahaja na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so tovrstni naravni pojavi pogosti, vendar magnituda 6,5 predstavlja resno grožnjo za varnost prebivalstva in premoženja.

V javnost je prišla identiteta prve žrtve tragičnega požara, ki je na silvestrovo zajel lokal v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana. Gre za 17-letnega Emanuela Galeppinija, obetavnega italijanskega reprezentanta v golfu, ki je s svojo družino živel v Dubaju. Italijanska golf zveza se je od mladega športnika poslovila z izjavo, v kateri so poudarili, da je poosebljal strast in pristne vrednote športa. Požar v priljubljenem alpskem središču je povzročil precejšnje razburjenje, preiskovalci pa še vedno ugotavljajo natančne vzroke za izbruh ognja in morebitno število drugih žrtev. Galeppini, ki je izviral iz Genove, je veljal za vzhajajočo zvezdo italijanskega golfa. Njegova smrt je sprožila številne odzive v športni javnosti, ki objokuje izgubo mladega talenta. Švicarske oblasti nadaljujejo s forenzično preiskavo prizorišča, da bi potrdile identitete vseh vpletenih v nesrečo.

Ameriški igralec in glasbenik Will Smith se je znašel v središču sodnega postopka, potem ko je violinist Brian King Joseph vložil tožbo na višjem sodišču v Los Angelesu. Joseph, ki je s Smithom sodeloval na turneji leta 2025 z naslovom 'Based on a True Story', igralca in njegovo podjetje Treyball Studios Management obtožuje spolnega nadlegovanja, neupravičene odpovedi delovnega razmerja in povračilnih ukrepov. Po navedbah v tožbi naj bi Smith kazal 'plenilsko vedenje' ter glasbenika načrtno pripravljal na spolno izkoriščanje. Incident, ki je sprožil pravni postopek, se je domnevno zgodil 20. marca 2025 v Las Vegasu. Joseph trdi, da je v svoji hotelski sobi našel ročno napisano sporočilo s podpisom 'Stone F' in srčnim simbolom, ob njem pa predmete, ki naj bi kazali na nedovoljen vstop v prostor. Ko je glasbenik incident prijavil, naj bi sledila odpoved pogodbe o sodelovanju. Smithovi pravni zastopniki so vse obtožbe že zavrnili kot popolnoma neutemeljene in neresnične, medtem ko Joseph zahteva odškodnino za povzročeno škodo in izgubo dohodka.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. Po podatkih policije kantona Valais je bilo v nesreči poškodovanih še 115 oseb, od katerih so mnoge v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Do tragedije je prišlo okoli 1.30 zjutraj, manj kot dve uri po začetku novoletnega praznovanja, ko je močna eksplozija odjeknila v polnem lokalu. Švicarske oblasti so zaradi dogodka razglasile petdnevno žalovanje. Preiskava vzroka eksplozije in požara še poteka, vendar je tožilka Beatrice Pilloud pojasnila, da za zdaj nič ne kaže na teroristični napad. Med žrtvami in poškodovanimi so številni tuji turisti, saj je Crans-Montana mednarodno priznano letovišče; italijanski veleposlanik je že potrdil, da je med ranjenimi 13 državljanov Italije, več oseb pa še pogrešajo. Reševalne ekipe so se na kraju spopadale s težkimi razmerami, saj je bila identifikacija žrtev zaradi narave poškodb otežena. Letovišče, ki bi konec meseca moralo gostiti tekme svetovnega pokala v smučanju, se trenutno osredotoča na pomoč preživelim in svojcem žrtev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem televizijskem nagovoru izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je ruske sile pozval k enotnosti in jih označil za heroje, ki se borijo za obstoj domovine. Njegov govor je potekal v senci zaostrenih vojaških aktivnosti, saj je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so v Odesi in drugih regijah poškodovali kritično energetsko infrastrukturo ter ranili več civilistov, vključno s tremi otroki. Istočasno so ruski uradniki v zasedenem Hersonu poročali o ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v naselju Horli, kjer naj bi bilo ubitih 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Kijev teh navedb ni neposredno komentiral, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a opozoril, da Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje, ki bi Rusiji omogočili nadaljnjo agresijo. Napetosti ostajajo visoke tudi zaradi ruskih trditev o domnevnem poskusu atentata na Putina z droni, kar pa so ameriški obveščevalni viri in CIA zavrnili kot neutemeljeno dezinformacijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem televizijskem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje četrti obletnici začetka. Putin je ruske sile pozval, naj se spopadejo s sovražnikom z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vojsko pa je označil za junake, ki bijejo eksistenčni boj proti Zahodu. Njegov govor je bil zaznamovan z retoriko o nacionalni enotnosti in tisočletni zgodovini Rusije, kljub ocenam zahodnih obveščevalnih služb o ogromnih izgubah na ruski strani. Novoletno praznovanje je minilo v znamenju stopnjevanja zračnih napadov. Rusija je na Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Hkrati so iz zasedenih delov Ukrajine, predvsem iz regije Herson, prišla poročila o ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno, kjer so civilisti pričakali novo leto. Po navedbah lokalnih proruskih oblasti je bilo v napadu ubitih najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem naslovu zavrnil Putinove navedbe in izpostavil, da je mirovni sporazum sicer "90-odstotno pripravljen", vendar Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje ali ozemeljske odstopke, ki bi zgolj podaljšali agresijo. Medtem ko diplomatski pritiski pod vodstvom ZDA naraščajo, so ameriški obveščevalni viri in predsednik Donald Trump zavrnili ruske obtožbe o domnevnem poskusu atentata na Putina z droni v njegovi rezidenci, kar v Kijevu vidijo kot ruski poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V nagovoru, ki ga je začel z nagovarjanjem vojakov na fronti, je Putin konflikt označil za eksistenčni boj za suverenost Rusije in pozval k narodni enotnosti. Kljub optimističnim tonom iz Kremlja pa so novoletne praznike zaznamovali smrtonosni napadi z droni na obeh straneh meje. Ruski uradniki so poročali o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem mestu Horli v regiji Herson, kjer je med proslavljanjem novega leta umrlo najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Hkrati je Rusija na ukrajinska mesta izstrelila rekordno število dronov, ki so v Odesi poškodovali stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo ter ranili več civilistov, vključno s tremi otroki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum sicer 90-odstotno pripravljen, a opozoril, da Kijev ne bo pristal na šibke dogovore, ki bi Rusiji omogočili nadaljnjo agresijo. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi ruskih trditev o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni, kar pa so ameriške obveščevalne službe (CIA) in uradniki EU označili za neutemeljeno propagando. Po oceni ameriških obveščevalcev je Ukrajina ciljala vojaške objekte v bližini Putinove rezidencije, ne pa rezidencije same. Medtem ko se diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA nadaljujejo, razmere na bojišču okoli Pokrovska ostajajo kritične, saj ruska stran poskuša zavzeti mesto še pred začetkom novega leta.

Venezuelska vlada je na novoletni dan izpustila 88 oseb, ki so bile pridržane med protesti po spornih predsedniških volitvah julija 2024. Gre za drugo množično izpustitev v zadnjih dveh tednih, ki se odvija v času stopnjevanja pritiskov s strani Združenih držav Amerike na administracijo predsednika Nicolása Madura. Izpustitve sledijo dolgotrajnemu obdobju represije, ki jo je režim izvajal nad opozicijskimi aktivisti in civilno družbo po objavi uradnih rezultatov volitev. Ameriška stran je v zadnjem obdobju okrepila vojaški in diplomatski pritisk na Madurovo vlado, kar naj bi bil ključni dejavnik pri odločitvi uradnega Caracasa za izpustitev zapornikov. Kljub temu opozicijski voditelji opozarjajo, da so v zaporih še vedno številne osebe, ki so bile pridržane izključno zaradi političnih razlogov. Trenutna dinamika izpustitev kaže na poskus režima, da bi zmanjšal mednarodno izolacijo in omilil sankcije, ki jih proti državi vodijo zahodne velesile.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil trdno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je ruske sile označil za heroje in poudaril, da je konflikt del eksistencialnega boja proti Zahodu. Njegov nastop so spremljale močno naličene poteze, kar je sprožilo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju, medtem ko je državljane pozval k popolni narodni enotnosti. Istočasno so zasedena ozemlja v Ukrajini pretresli smrtonosni napadi. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na hotel in kavarno v naselju Horli v regiji Herson ubil najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka, ter jih več kot 50 ranil. Napad se je zgodil le nekaj minut pred polnočjo, ko so civilisti praznovali novo leto. Kijev teh navedb ni neposredno komentiral, je pa poročal o obsežnem ruskem napadu z več kot 200 droni na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in stanovanjske stavbe v Odesi, kjer je bilo ranjenih šest oseb, vključno s tremi otroki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru podal bolj optimistično oceno diplomatskih prizadevanj in izjavil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kljub temu je opozoril, da Ukrajina ne bo pristala na šibke dogovore, ki bi le podaljšali konflikt. Napetosti med stranema ostajajo visoke tudi zaradi ruskih trditev o domnevnem poskusu atentata na Putina z droni v njegovi rezidenci, kar pa so ameriški obveščevalni viri in uradniki EU zavrnili kot neutemeljeno dezinformacijo, namenjeno stopnjevanju vojne.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Rusija in Ukrajina sta se na prvi dan novega leta medsebojno obtožili izvajanja napadov na civilno prebivalstvo in infrastrukturo. Moskva je poročala o smrtonosnem ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na hotel v južni Ukrajini, ki se nahaja na ozemlju pod rusko okupacijo. Rusko zunanje ministrstvo je dogodek označilo za "teroristični napad" in neposredno obtožilo Kijev odgovornosti za civilne žrtve. Istočasno so ukrajinske oblasti v Kijevu sporočile, da je bila država tarča ponovnih obsežnih ruskih napadov, ki so bili usmerjeni predvsem v kritično elektroenergetsko infrastrukturo. Po navedbah ukrajinske strani so ti napadi povzročili nove motnje v oskrbi z energijo. Eskalacija nasilja na obeh straneh je močno ohromila trenutna prizadevanja za mirovna pogajanja med državama, saj obe prestolnici vztrajata pri zaostrovanju retorike in vojaških dejavnosti.

Med novoletnimi praznovanji je v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil požar, v katerem je umrlo več ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v natrpanem baru, medtem ko so potekale novoletne zabave.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen". Njegov nagovor se je osredotočil na odpor proti ruski invaziji.

Nizozemsko so med praznovanjem novega leta pretresle tragične nesreče z ognjemeti, ki so zahtevale dve smrtni žrtvi. Poleg nesreč so oblasti poročale o več razpršenih incidentih nasilja po vsej državi, kar je zaznamovalo prehod v novo leto. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom in opozorilom glede uporabe pirotehnike, se praznovanja niso iztekla brez hujših posledic za zdravje in življenje ljudi. V ločenem incidentu v središču Amsterdama je na silvestrovo izbruhnil obsežen požar v zgodovinski cerkvi iz 19. stoletja. Ogenj je močno poškodoval notranjost in streho sakralnega objekta, vendar so gasilske enote uspele preprečiti popolno uničenje. Po navedbah lokalnih oblasti se pričakuje, da bo struktura stavbe kljub opustošenju ostala nepoškodovana in stabilna. Vzroki za požar v cerkvi in neposredne okoliščine ognjemetnih nesreč so še predmet preiskave.

Med novoletnim praznovanjem v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je izbruhnil požar. Po navedbah policije je umrlo več deset ljudi, okoli sto je poškodovanih, večina huje. Požar je izbruhnil približno dve uri po polnoči.

V Iranu so se protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in brezposelnosti sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj devet smrtnih žrtev. Med ubitimi je tudi 21-letni prostovoljec basidžov, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki je umrl v mestu Kouhdasht. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v zadnjih dneh poleg smrtnih žrtev med civilisti poškodovanih še 13 pripadnikov varnostnih sil in policistov. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, kjer so trgovci stavkali zaradi gospodarske stagnacije, nato pa so se razširili na preostale dele države. Demonstranti izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in splošnim pomanjkanjem. Gre za prvo potrjeno smrtno žrtev med varnostnimi organi od začetka novega vala demonstracij. Oblasti so potrdile, da se spopadi nadaljujejo, medtem ko poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in režimskimi silami. Iran se že dlje časa spopada z mednarodnimi sankcijami, ki dodatno poglabljajo notranje gospodarske težave in sprožajo socialne nemire.